Sunday 30 October 2011

Brightonska univerza in prvi fotografski rezultati

Spet sem se odločil, da oživim ta blog. Objavljal bom serije za šolo in mogoče še kaj drugega. 
Po prvem mesecu sem z univerzo super zadovoljen. V bistvu nas ne učijo o fotografiji, ampak nam dajejo samo zelo dobre pogoje za delo. Predavanje, ki je edino nekoliko bolj resno, je Histories and Origins of Photography. Pa še to je samo enkrat na teden. Do konca semestra moram oddat povzetke vsakega predavanja + povzetke nekih dodatnih branj, ki jih dobimo kot nalogo.Kot zelo dobre pogoje sem mislil na vse fotoaparate, računalnike, studie, tako in drugačno opremo, ful dobre skenerje, temnice, zakon knjižnico z najnovejšimi knjigami in revijami o fotografiji in seveda obilico prostega časa. Tudi profesorji so kul, ker so nam v bistvu kolegi, ki nam svetujejo in nas ne učijo in narekujejo kaj moramo narediti. Popolnoma proste roke nam dajo tudi s projekti...Spodaj sem opisal prvi projekt, ki naj bi imel naslov Photography and Identity, ampak če se odločiš delati kaj drugega, pač delaš čisto nekaj drugega. Naslov in tekst modula je le neka smernica za vse ostale, ki nekako praskajo in gradijo idejo z razmišljanjem o identiteti. Če imaš torej že prej neko idejo, ki na žalost ne paše v okvir tega modula, ti nihče nič ne teži. 

Serijo, ki jo objavljam spodaj, sem moral narediti za modul Practice 1: Photography and identity. V petih tednih sem moral premisliti kaj pomeni identiteta in potem skozi tutoriale oblikovati koncept in potem še fotografije. No, ker sem bil v bolnici prvih 10 dni (zaradi operacije slepiča in kasnejših komplikacij) sem zamudil predavanje z navodili in primeri kaj moramo v bistvu narediti. Tako da sem prišel na prvi tutorial čist na blef s sliko sestavljeno iz Skype snapshotov. Začuda so bili vsi navdušeni; profesorju se je smejalo, medtem ko sem razlagal celoten koncept, nato pa je samo rekel: Splendid! Podobno je bilo tudi v petek, kjer sem predstavil spodnje fotografije (prvih 6 je bilo sprintanih na približno A3, zadnja pa je bila projecirana na steno). Poleg fotografij sem moral oddat še nek dokaz kako je serija napredovala in kako sem zgradil idejo. Za ta work in progress sem porabil več časa kot za same fotografije. Izmisliti sem si moral vse reference in ves proces razmišljanja o tej seriji, napisati cel koncept in kako sem do njega prišel, itd. Veliko nepotrebnih stvari, ki pa naj bi nam pomagale narediti naš proces vizualen. S konceptom ne bom gnojil tukaj, spodaj je samo tekst, ki nekako vse povzame.


The series is exploring a couple. The boyfriend moved far away and the only live communication is happening over the internet. The only material memories of her are possessions that he collected over a period of time.

The series is partly autobiographical and partly fictional for the purpose of exploring perception of authenticity of photography. Most of the belongings shown in the photographs are deliberately presented as girlfriend’s property to test the realness of the photographs of the couple although a high dose of immorality is seen. But foremost, the series is trying to question the borders of communicating deep affection and the border between love and obsession.

The series is divided in different parts with the purpose of showing different attempts of worshiping the girlfriend and bringing her closer.


A photograph covered with plastic foil

Panties

Hair
Blood

Nails




Skype snapshots

1 comment:

JureŠ said...

Naaajs!! :))